Dioptrijska stekla v očalih popravljajo napake očesa: kratkovidnost, daljnovidnost, napako nepravilno ukrivljene roženice, starostno daljnovidnost. Točno izmerjena dioptrija in pravilno izdelana očala služijo temu, da zopet vidimo ostro. Hkrati pa imajo stekla tudi stranske učinke. Svetloba, ki pada na sprednjo stran očal, prehaja v oko, en del (pribl. 8 %) pa se odbije nazaj. Tako namesto sogovornikovih oči vidimo neprijetne odseve na steklih. Svetloba, ki pada od strani na notranji del očalnih stekel, pa zmanjšuje vidno ostrino in povzroča neprijetno bleščanje. To je zelo opazno pri delu za računalnikom, pri umetni svetlobi, še posebej moteče je pri vožnji z avtomobilom v slabših svetlobnih pogojih: v dežju, v mraku in ponoči. Ostrino vida nam zmanjša tudi do 30 %. S takšnimi očali se pri delu hitreje utrudimo, vožnja z avtomobilom je bistveno manj varna.
Optična industrija je razvila postopek, s katerim zmanjšajo odboj svetlobe s površine stekel na minimum (na manj kot 0,5 %). Število nanešenih slojev in način nanosa je skrbno varovana skrivnost proizvajalcev.
Običajno je nanos na stekla sestavljen iz: